Utrinki iz zgodovine

Jubilej, ki ni več jubilej


Februarja 1943 se je tovariš Verčko kot pravkar diplomirani inženir strojništva zaposlil v Saturnusu, ki je imel zastarelo opremo, stroje na transmisijski pogon, neustrezne delovne pogoje, neurejeno varstvo pri delu. V letošnjem letu je dopolnil tovariš Verčko štirideset let delovne dobe v Saturnusu. Danes pa je Saturnus delovna organizacija z avtomatskimi linijami in programiranimi stroji. V teh letih je sodeloval tovariš Verčko s strokovnjaki več generacij. Iz njegove pripovedi lahko torej zvemo marsikaj zanimivega o zgodovini Saturnusa, zato jo objavljamo v več nadaljevanjih. Pripomnil je že, da so bili v kolektivu vedno tudi dvomljivci, ki so ovirali uvedbo vsake novosti in teh težav se spominja od prvih investicij, preko selitve v Zalog, obrata tehničnih predmetov do gradnje tovarne avtoopreme.

Prvi članek smo objavili v tretji številki našega glasila, žal pa sledi nadaljevanje šele zdaj, ker je bil tovariš Verčko zaradi bolezni dalj časa odsoten.

Šele z uvedbo samoupravljanja leta 1950 je dobil Saturnus možnost razvoja in realizacije prvih investicij. Prva domača investicija je bil transformator in odpravili smo transmisijski pogon. Ta investicija je predstavljala osnovo za naše nadaljnje delo. Vsa finančna sredstva je namreč do tedaj urejala in razporejala Direkcija za kovinsko industrijo Slovenije. Vlaganje pa je bilo potrebno na tolikih mestih, da Saturnus ni nikoli prišel na vrsto, da bi svojo žalostno dediščino, stare rabljene stroje, nadomestil z novimi.


Pripomnil bi še, da je Saturnus pred vojno odkupil vse stroje propadle konkurence. Ko je šla v stečaj tovarna Uranus, je odkupil tovarno z vodilnimi kadri vred. Saturnus je delal pločevinke že pred vojne, vendar ni bil urejen za tovrstno proizvodnjo. Delal je v glavnem za tedanjo jugoslovansko armado, ker pa občasno ni zmogel izpolniti vseh naročil, je na Viču začela s proizvodnjo konzervnih škatel tovarna Slamič. Ta je bila v tem pogledu bolje urejena kot saturnuški oddelek za izdelavo okrogle embalaže, kjer so delali prav vse - od tehnične embalaže pa do pločevink. Svojo tovarno jelastnik Slamič po letu 1950 podaril državi in stroje je prevzel Saturnus.

Po vojni smo morali iztlelovati konzervne škatle v za tiste čase sorazmeroma velikih količinah, zato smo preuredili tiskarno v valjamo in pomožne prostore. To pa je bilo le začasna rešitev.

Po letu 1950 je industrija za predelavo rib zahtevala litografiranje bele pločevine. Pravkar nastala ribja industrija je imela namreč velike možnosti za izvoz. Industrijo konzerviranja rib v Dalmaciji je vodila Jugoriba. Obnovili so stare obrate in ustanovili nov obrat na Reki - zdajšnji MGK.

Glede na to, da je bila prednostna naloga ribje industrije izvoz, smo začeli zopet usposabljati tiskamo, popravljati stroje in jih postavljati nazaj. Da bi v tiskarni ustvarili pogoje za kvalitetno delo smo morali pridobiti dodatne površine in tedaj smo dozidali skladišče gotovih izdelkov že na prostoru Kemične tovarne.

S to gradnjo smo tudi rešili obupne razmere v garderobah. Prvo nadstopje, mizarsko delavnico in ambulanto, smo dogradili šele po letu 1956 in sicer z namenom, da bi ločili proizvodnjo tehničnih predmetov od proizvodnje embalaže.

Naš prvi uvoz sega v leto 1954 - takrat smo uvozili tiskarski in lakirni stroj firme Mailänder. V Saturnus je začela prihajati prva bela pločevina. Do leta 1952 sta nas oskrbovala z domačimi materiali predvsem Železarna Jesenice in Impol. Uvoz bele pločevine pa je zavrl proizvodnjo aluminija, kar je povzročilo veliko škode, saj smo začeli spet usposabljati proizvodnjo aluminija šele po desetletjih.

Kmalu je potrebovala belo pločevino tudi ostala industrija. Ribji industriji je sledila mesna, tej pa industrija za predelavo sadja in zelenjave. Vsa živilsko predelovalna industrija je sama uvažala pločevino in jo pošiljala v predelavo v Saturnus.

Mesna in zelenjavna industrija je stara podjetja stalno dograjevala in naročniki so pritiskali z naročili za vse večje količine konzervnih škatel. Konzervne škatle pa smo izdelovali med ostalo embalažo. V letih 1953/54 smo poskušali urediti oddelek, kjer naj bi delali samo pločevinke. Uredili smo tako, da smo izdelali 3000 kosov polkilogramskih konzervnih škatel na 8 ur. Na istih strojih smo izdelovali tudi velike ovalne konzervne škatle na pol obrtniški način. Največ smo jih napravili 3000 kosov na mesec.

Že pred vojno in po vojni je izredno napredovala tehnologija proizvodnje konzervnih škatel. Saturnus ni imel niti nove tehnologije niti novih strojev, zahteve in potrebe potrošnikov pa so neprestano rasle. Leta 1955 se nam je ponudila možnost nabave preko tripartitne pomoči . Kot že rečeno, smo leta 1954 začeli investirati v tiskarno in v stroje za proizvodnjo konzervnih škatel. Podprl nas je Inštitut za tehnologijo mesa v Beogradu in direkcija ministrstva za živilsko industrijo ter investicijske banke. Podelitev tripartitne pomoči v višini 20.000 funtov pa je bila za Saturnus odločilna. Pomoč so skupaj nudile Francija, Anglija in Združene države Amerike. Kupili smo opremo v Angliji in tako smo leta 1955 montirali v Saturnusu prvo linijo za tisk in lakiranje pločevine s priključeno sušilnico ter angleškimi stroji za avtomatsko proizvodnjo konzervnih škatel tovarne Bliss. Zmogljivost te linije je bila 50 kilogramskih doz na minuto. Ta linija še vedno dela v obratu Zalog.

Razen že omenjene opreme smo nabavili prve stroje za gumiranje pokrovov s tekočo gumo - »compoundom«.

Pri sami izdelavi nam je veliko pomagal avstrijski ekspert na tem področju, gospod Lewis, ki ga je poslala v Jugoslavijo OZN. V Saturnusu še vedno hranimo poročilo o njegovem predavanju o kontroli kvalitete pločevink.

Uvoz novih strojev so spremljala tudi prva potovanja Saturnužanov v inozemstvo, v Anglijo in Nemčijo. Na praksi pri Mailanderju in Blissu so se usposabljali naši strokovnjaki, ki so večinoma pozneje dobili vodilne vloge v Saturnusu.

(se nadaljuje)

Vir: Glas Saturnusa, 1983

  Nazaj na seznam  

OB 90. OBLETNICI SO POVEDALI

 

PREBERITE ŠE

 

Govorci na jubilejnem dogodku

govor dr. Danilo Türk »
govor Christof Droste »

govor Franz Josef Klegraf »


Video ob 90. obletnici Saturnusa


Obdobje napredka in uspehov
Obisk mladincev iz SSSR
V mesecu septembru nas je obiskala skupina mladincev in mladink iz mesta ORLOVA iz SZ. Imeli so željo spoznati našo deželo in navezati tesnejše st...
Solidarnost naših mater ...
V začetku leta smo se na prošnjo jugoslovanskega in slovenskega koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam imperialistične agresije v Vietnamu brez ...
AY-241 žarometi za osebn ...
Znano je, da Tomos — tovarna motornih vozli Koper in delniška družba Citroen iz Pariza že več let sodelujeta. Tomos pri tem sodelovanju kupu...
Avto relly
Svetovno znani švicarski voznik formule 1 Clay Ragazzoni, zmagovalec Velike nagrade Brazilije in član ekipe Ferrari, je vozil športno izvedbo Zasta...
Dan samoupravljavcev
Letošnji »Dan samoupravljavcev« smo tudi Saturnuža-ni proslavili. Ni bilo velike proslave, ne prostega dneva ali podobnih prazničnih zn...
Izostanki zaradi bolezni
Strokovna služba skupnosti zdravstvenega zavarovanja — skupina za statistiko, je izdelala pregled izgubljenih dni zaradi začasne zadržanosti ...
Pravi rally
Sodeč po izjavah udeležencev četrte letošnje preizkušnje za državno prvenstvo »Loka rally 77« — tudi tistih, ki so iz kakršni...
Obisk mladincev iz SSSR
V mesecu septembru nas je obiskala skupina mladincev in mladink iz mesta ORLOVA iz SZ. Imeli so željo spoznati našo deželo in navezati tesnejše st...

SATURNUS SKOZI ČAS

PUBLIKACIJE

FOTOGALERIJE

ZGODILO SE JE