Utrinki iz zgodovine

Le z novimi izdelki si bomo zagotovili nadaljnji razvoj


Da bi izbrali smer razvoja, moramo oceniti stanje v motorni industriji. Pred nami so zelo resne naloge, ki se dotikajo odnosov med finalisti in kooperanti ter finalisti in finalisti. Na domačem trgu se srečujemo z močno inozemsko konkurenco, saj smo preteklo leto uvozili 15.000 avtomobilov. Še ostrejša pa je konkurenca pri izvozu, kjer so tržišča odprta. Da bo prihodnost še jasnejša, naj povemo, da se bo v naslednjih letih 40—50 evropskih proizvajalcev združilo v štiri ali pet skupin. Ta proces se že začenja, že sedaj so najmanjše opravičene proizvodnje milijon vozil na leto.

V tem stanju se naše podjetje lahko v prihodnosti bori za domače tržišče, za uveljavitev v državah, ki se razvijajo in v državah vzhodne Evrope. Pri tem se serijam in cenam pridružujejo še problemi kreditiranja. Vso pozornost smo posvetili odnosom s kooperanti. Prišli smo da zaključka, da je proizvodnja 180.000 vozil na leto, ki jo predvidevamo v prvi etapi in proizvodnja 300.000 vozili, ki jo predvidevamo v drugi etapi, premajhna za nove gospodarske pogoje. Odločili smo se vključiti v mednarodno delitev dela sami in pa v kooperaciji z nekaterimi zahodnimi proizvajalci.


S Poljsko smo sklenili pogodbo, ki nam zagotavlja izvoz vozil in rezervnih delov. Ob vsem tam moramo na današnjem posvetovanju rešiti vprašanje odnosov. Če pa to ni mogoče, se bo vsakdo moral znajti, kot bo vedel in znal. Zaradi raziskovanj in iskanja, novih poti simo prenehali sklepati dolgoročne pogodbe s kooperanti. V sedanji situaciji smo se znašli v težkih odnosih med finalisti in kooperanti, kooperanti in kooperanti ter finalisti in finalisti. Zaradi medsebojne odvisnosti moramo te probleme reševati skupno, kar je tudi namen tega sestanka.

Kupoprodajni odnos med finalistom in kooperantom se mora spremeniti. Posledice nerazčiščenih odnosov med finalisti in kooperanti ter posledice stihijnega razvoja končne in spremljajoče industrije smo že občutili. Stanje nas sili, da spremenimo te stvari. Akcija, ki so jo sprožili TAM, FAP in FAMOS, da bi drugače uredili dolgoročne odnose med finalisti in kooperanti, je korak k integraciji jugoslovanske motorne industrije. Vsem je jasno, da so dolgoročne pogodbe med finalisti in kooperanti potrebne, vendar jih moramo sestavljati v duhu medsebojnega sodelovanja.

Rešiti je potrebno vprašanje, kdo je finalist in kdo kooperant, ker imajo tudi kooperanti svoje kooperante. Finalisti so dobivali družbena sredstva za izgradnjo. Izkoriščali so jih za rekonstrukcije, da bi si povečali dohodke. Vsega tega kooperanti niso imeli, tako da njihov problem še vedno ni rešen. Med predlaganimi pogodbami nobena ne zadovolji osnovne postavke, da mora vsak proizvajalec sodelovati pri delitvi dohodka po vloženem delu.

Vprašujemo po cenah proizvodov kooperantske industrije. Kooperanti morajo stalno nižati cene za prvo vgradnjo in za izvoz. S finalisti si želimo dolgoročne pogodbe, hkrati pa se jih bojimo. Finalisti zahtevajo od nas ustrezne cene, točne dobave in kakovost. Vprašujemo pa, kakšna in katera so zagotovila za nas, ko se na primer cene barvasti in črni metalurgiji stalno spreminjajo. Kooperanti si pri svojih kooperantih ne morejo zagotoviti stalnih cen, točnih rokov dobav in drugih pogojev. Zato bi kazalo urediti odnose med finalisti, kooperanti in proizvajalci surovin.

Naš trg se odpira, zgubljamo monopolni položaj in boriti se moramo s konkurenco. Kooperanti naj sami prouče cene svojih proizvodov na svetovnem tržišču. Kooperantski proizvodi so v inozemstvu za več kot dvakrat in celo trikrat cenejši. Skupno moramo poiskati rešitev, doseči svetovne cene. Zaradi sočutja ne smemo obdržati visokih cen kooperantskih proizvodov, ker zaradi njih finalisti izgubljajo zunanja tržišča. Skupen izhod moramo najti, vendar ne s kooperantskimi cenami, ki so za 300 % višje od svetovnih. Pred finalisti je še drugo vprašanje. Kooperanti namreč zahtevajo udeležbo pri devizah, ki jih ustvarimo z izvozom. S tem se strinjamo. Poudariti pa moramo, da na izvoz in devizni dohodek vplivajo propaganda, servisi, cene in drugo. Kvaliteta proizvodov kooperantske industrije pada. Dogajalo so je, da smo imeli v zalogi za več kot tri milijarde dinarjev vozil, ker nam kooperanti niso pravočasno dobavili svojih izdelkov ali pa niso bili zadovoljive kakovosti. Dogaja se, da naša kontrola zavrne slabe dele, ki se kasneje pojavijo v trgovinah. To ni »fair«, ker finalist odgovarja za vsako vozilo. Smo za delitev dohodka, toda kaj deliti. Če je cena vozila enaka svetovni, cena kooperantove-ga izdelka pa je za 300 % nad svetovno, res ni kaj deliti. To so bili zapiski posvetovanja motorne industrije in njenih kooperantov, ki je bilo pred dvema mesecema v Beogradu. Napisal sem jih zato, ker smo tudi mi del motorne industrije in iz njih vidimo, da v njej nastajajo velike spremembe. Pojavljajo se nove smeri in osnovne ideje, kakšen naj bo razvoj v prihodnosti. Posledice smo v OTP občutili že letos. Zaradi manjših naročil smo morali prestaviti precej delavcev v druge obrate, kopičile so se zaloge surovin in gotovih izdelkov. V planu za naslednje leto smo upoštevali le najmanjše zahteve finalistov in prodajo po svetovnih razmerjih med prvo vgradnjo in potrošnjo v trgovini. Iz izjav na posvetovanju smo izluščili, da proizvodni programi finalistov za naslednje leto še niso jasni, zato moramo tudi pri njih pričakovati spremembe. Razen svetlobne opreme bomo proizvajali termične aparate in ostale izdelke. V proizvodnjo bomo vključili hoboke — embalaža za kemično industrijo. Z najmanjšim programom smo predvideli, da bo vrednost proizvodnje enaka letošnji. Vendar to ni dovolj. Vložili bomo vse sile, da bomo naredili čim več, in da bomo naše zmogljivosti čim bolje izkoriščali.

Kadar smo sestavljali proizvodne programe, smo vedno razmišljali, kako bomo zadostili potrebam trga. Že letos pa se je stanje popolnoma spremenilo in bo drugo leto še zahtevnejše. Zagotoviti si bomo morali tržišče in prodajo vsaj za čimboljše, če že ne za popolno izkoriščenost zmogljivosti. Če se samo za hip povrnemo na posvetovanje v Beogradu, takoj vidimo, da trgovina in industrija zahtevata od nas:
  • točne dobavne roke
  • kakovost
  • svetovne cene

Ta vprašanja bomo morali urediti sami in ne moremo pričakovati nobene pomoči od zunaj. Pri točnih dobavnih rokih dobav bo imela največjo vlogo naša prodajna služba, ki bo morala biti v boljših in rednejših stikih s finalisti. Prodajni službi za domači trg im za izvoz bosta morala druga drugo upoštevati, ker bomo le v tem primeru lahko izvrševali naročila do določenih rokov. Ne smemo pozabiti na plansko disciplino v obratih in na redno vzdrževanje strojev ter orodij, kar trenutno najbolj zavira normalen tek proizvodnih ciklov. Kakovosti ne smemo obravnavati ločeno od proizvodnje. Če izdelki niso kvalitetni, ni proizvodnje; svetlobne opreme druge kvalitete ne bomo mogli prodajati. Samo z boljšo kvaliteto izdelkov bomo lahko izrinili konkurenco domačih proizvajalcev in le kakovostne izdelke bomo prodajali na tujem trgu. Proizvajati drago ni težko, proizvajati poceni pa je težja naloga. Na ceno vpliva vsakdo na svojem delovnem mestu.
Odnos kooperant — kooperant so na sestanku motorne industrije večkrat omenili. Naš položaj je v tem primeru zelo kritičen. Na eni strani so naročniki finalisti, ki želijo imeti mesečne dobave, na drugi strani pa so kooperantu, običajno velika podjetja s serijsko proizvodnjo in so naše letne količine za njihov tehnološki postopek problematične. Tudi mi trdimo, da so cene naših kooperantov previsoke. V naslednjem proizvodnem letu bomo morali posvetiti vso pozornost sodelovanju z našimi kooperanti predvsem pri kakovosti in cenah, kajti dobavni roki niso tako problematični. Letos smo prešli od dekapirane pločevine na jeseniške HVT trakove, pri čemer smo dosegli zadovoljive rezultate. Sami pa moramo točno vedeti, za katere izdelke rabimo boljše in za katere slabše HVT trakove.

Pri steklih, ki so bistveni sestavni del žarometov, smo žal še vedno v glavnem vezani na uvoz. Ta problem bo v naslednjem letu še vedno pereč, predvsem za razvoj in za oddelek kooperacije. Ko govorimo o surovinah in delih, ki nam jih dobavljajo kooperanti, ne smemo pozabiti na nekurantne zaloge in na previsoke zaloge surovin ter polizdelkov. Res je, da za te nepravilnosti ni odgovorna samo nabavna služba, ampak tudi prodajna, ki je pošiljala pretirano visoka naročila, ki jih kasneje nismo mogli izpolniti.

V letu 1967 se pripravljamo na nove investicije: delati bosta začela nov brusilni in polirni avtomat. Tudi v obratu plastika bo pričela obratovati nova stiskalnica plastike. Skrbeti bomo morali, da bomo te stroje čim prej vključili v proizvodnjo. Novi izdelki v proizvodnji so nedvomno najpomembnejši kapital za razvoj našega obrata.

Spisek za osvajanje v naslednjem letu je obsežen. Zajema 24 novih proizvodov. Koliko jih bomo začeli delali je sedaj težko reči.

Včasih smo v vodenju našega obrata neodločni. Ali niso morda temu vzrok podatki, oziroma bolje rečeno, da podatke prepozno ali slabo analiziramo.

Notranji organizaciji in operativnim podatkom bomo morali naslednje leto posvetiti vsekakor več pozornosti. Razvoj obrata tehničnih predmetov v letu 1967 in naslednjih letih ne zavisi samo od našega podjetja, temveč je tesno povezam z razvojem jugoslovanske motorne industrije in z ostalo evropsko industrijo. Če se zopet spomnimo na razgovor predstavnikov jugoslovanske motorne industrije v Beogradu in proučimo njihove sklepe, vidimo, da česa posebnega ne moremo pričakovati. Kljub temu pa se moramo zavedati, da bomo le v sklopu celotne jugoslovanske motorne industrije lahko dosegli napredek. Zato bo tudi naša dolžnost, sodelovati pri vsaki skupni akciji. Ker pa predstavniki predvsem večjih podjetij dopuščajo možnost, da bo vsakdo delal kakor bo vedel in znal, tudi pri tem ne smemo biti nepripravljeni. Določili smo, da bomo v OTP izdelovali tudi hoboke za kemično industrijo. Trenutno pa se razgovarjamo s podjetjem FADIP — Bečej, ki naj bi prenehal izdelovati žaromete. Intenzivno se skušamo vključiti v zunanja tržišča. Upajmo, da bomo program izvoza uspeli povečati in s tem tudi realizacijo OTP.

Vir: Glas Saturnusa, december 1967

  Nazaj na seznam  

OB 90. OBLETNICI SO POVEDALI

 

PREBERITE ŠE

 

Govorci na jubilejnem dogodku

govor dr. Danilo Türk »
govor Christof Droste »

govor Franz Josef Klegraf »


Video ob 90. obletnici Saturnusa


Obdobje napredka in uspehov
Obisk mladincev iz SSSR
V mesecu septembru nas je obiskala skupina mladincev in mladink iz mesta ORLOVA iz SZ. Imeli so željo spoznati našo deželo in navezati tesnejše st...
Solidarnost naših mater ...
V začetku leta smo se na prošnjo jugoslovanskega in slovenskega koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam imperialistične agresije v Vietnamu brez ...
AY-241 žarometi za osebn ...
Znano je, da Tomos — tovarna motornih vozli Koper in delniška družba Citroen iz Pariza že več let sodelujeta. Tomos pri tem sodelovanju kupu...
Avto relly
Svetovno znani švicarski voznik formule 1 Clay Ragazzoni, zmagovalec Velike nagrade Brazilije in član ekipe Ferrari, je vozil športno izvedbo Zasta...
Dan samoupravljavcev
Letošnji »Dan samoupravljavcev« smo tudi Saturnuža-ni proslavili. Ni bilo velike proslave, ne prostega dneva ali podobnih prazničnih zn...
Izostanki zaradi bolezni
Strokovna služba skupnosti zdravstvenega zavarovanja — skupina za statistiko, je izdelala pregled izgubljenih dni zaradi začasne zadržanosti ...
Pravi rally
Sodeč po izjavah udeležencev četrte letošnje preizkušnje za državno prvenstvo »Loka rally 77« — tudi tistih, ki so iz kakršni...
Obisk mladincev iz SSSR
V mesecu septembru nas je obiskala skupina mladincev in mladink iz mesta ORLOVA iz SZ. Imeli so željo spoznati našo deželo in navezati tesnejše st...

SATURNUS SKOZI ČAS

PUBLIKACIJE

FOTOGALERIJE

ZGODILO SE JE