Utrinki iz zgodovine

Pri naših kupcih


Zavodi »Crvena Zastava« so naš največji proizvajalec avtomobilov in naš največji potrošnik avtomobilske svetlobne opreme. Z njihovim razvojem je tesno povezan tudi naš razvoj proizvodnje žarometov in drugih svetil. Poglejmo malo v zgodovino tega velikega kupca naših proizvodov.

LETA 1973 - 200 TISOČ AVTOMOBILOV

Ko je v začetku letošnjega leta generalni direktor Zavoda »Crvena zastava« (Kragujevac) položil temeljni kamen, je s tem označil začetek del na izgradnji novih hal tovarne avtomobilov. To je bil pravzaprav prvi korak k razširitvi te velike tovarne ali kakor so to imenovali oni — »druge faze« izgradnje zavoda.

Toda točno pred 10 leti, v začetku aprila leta 1960 se je začela gradnja obstoječe tovarne avtomobilov. Po 27 mesecih, 7. julija 1962, je prva jugoslovanska tovarna avtomobilov začela s proizvodnjo. Od takrat je že na tisoče avtomobilov zapustilo hale Kragujške tovarne. Danes so te hale postale tesne. Grade se pogoni za proizvodnjo 200 tisoč avtomobilov letno. Plan predvideva povečanje za okoli 100 tisoč kv. metrov proizvodnih hal, 95 tisoč kv. metrov piste, 35 km poti in še mnogo drugih objektov, potrebnih za avtomobilsko industrijo. Vse to bo stalo, kot je preračunano, okoli 130 milijard S din.

S to investicijo pa bo Kragujevška tovarna proizvedla namesto dosedanjih 75 tisoč avtomobilov nič manj kot 200 tisoč avtomobilov letno in bo zaposlovala okoli 30 tisoč delavcev.


OD TOVARNE TOPOV DO TOVARNE AVTOMOBILOV

Pred 117 leti, točno leta 1853, je v Kragujevcu začela obratovati tovarna vojne opreme, z imenom Topolovnica. To je bilo eno od najstarejših industrijskih podjetij ne samo v Srbiji, temveč tudi v Jugoslaviji. Pred tem je bila Topolovnica v Beogradu, toda Beograd v tistem času ni bil primerna lokacija, predvsem zaradi vojnih in političnih razmer. Takrat so tudi odločili, da se Topolovnica preseli iz Beograda v Kragujevac, predvsem zato, ker je imel Kragujevac najboljše pogoje. Nove stroje in drugo opremo je dala Belgija, a pri sami izgradnji tovarne so sodelovali tudi tuji strokovnjaki.

Tako se je leta 1953 preselil Zavod v Kragujevac in še isto leto je prišel po odobrenju francoske vlade Šari Lubri, znani strokovnjak na področju vojne industrije. Takoj je bil postavljen za upravnika tovarne. V 9 mesecih je vse pripravil in 15. oktobra 1853 so v prisotnosti kneza Srbije Aleksandra Karadjordjeviča (1806—1875) vlili prve topovske cevi. To je bil zgodovinski trenutek za malo Srbijo, katera se je že vseskozi borila za svojo neodvisnost. Sedaj je bila ta mala deželica pripravljena sama oborožiti svoje vojake. Ob tej priložnosti je vsaka uprava dobila po 1 dukat kot dar Topolovnice. Do leta 1859 je bilo v Kragujevcu narejeno okoli 80 topov. Poleg tega so delali tudi drugo orožje, kasneje leta 1862 se je začela proizvodnja novih tipov hribovskih in poljskih topov in proizvodnja municije. Po končani srbsko-turški vojni, je ostala Srbska vojska skoraj brez orožja. Odločeno je bilo, da se uvede moderna oborožitev. Artilerijski major Kosta Milanovič je konstruiral po sistemu »Manzer« puško M-80, ki je bila v tistem času ena najboljših v Evropi. Toda te puške so delali v Nemčiji, ker Topolovnica ni imela pogojev za to proizvodnjo. Topolovnica je leta 1882 menjala svoj naziv in se preimenovala v Vojno-tehnični zavod. Dve leti kasneje so uvedli tudi elektrifikacijo proizvodnje. Ustanovljen je bil moderen Zavod, ki je dobil tudi mednarodno priznanje na Svetovni razstavi v Parizu leta 1889.

V začetku 20. stoletja in vse do začetka prve svetovne vojne je Zavod delal za vojsko. Leta 1907 so začeli s proizvodnjo brzostrelk, osvojena je bila tudi proizvodnja pištol, poleg tega so izdelovali še ročne bombe sistema »Vasic« itd. V vojni od leta 1912 do 1915 je Zavod s približno 6000 delavci noč in dan delal. Leta 1915 je okupator popolnoma razselil Zavod. Stroje so odpeljali v Sofijo, Istambul, Dunaj, Budimpešto in Novi Sad, a delavnice so spremenili v skladišča in hleve.
Po prvi svetovni vojni je bil Zavod obnovljen in opremljen z najnovejšimi stroji. Prva puška in municija v serijski proizvodnji je bila proizvedena v začetku leta 1928. V osmih delovnih urah je Zavod proizvedel 200 pušk in 200 tisoč metkov. Asortiment proizvodov se je širil, začela se je tudi proizvodnja delov za avtomobile.

Zavodi so leta 1941 doživeli isto usodo kot leta 1915. Ker okupator ni našel delovne sile v samem Kragujevcu, je stroje demontiral in odpeljal v Nemčijo. Delavci so prijeli za orožje in krenili v borbo proti okupatorju. V dveh svetovnih vojnah je izgubilo življenje okoli 3500 delavcev tega zavoda in obenem dal 7 narodnih herojev.

Po osvoboditvi so delavci Zavoda našli v tovarni skupno 40 od deset tisoč strojev, kolikor jih je bilo v letu 1941. To jih ni oviralo, da ne bi pristopili k obnovi Zavoda. Po osvoboditvi se je Zavod preimenoval v »21 oktobar«, a s 1. junijem 1962. leta pa v Zavode »Crvena zastava«. V halah so se proizvajali najrazličnejši artikli od železnih postelj do poljedelskih strojev. Razumljivo, popravljali so tudi orožje.

ZAČETEK PROIZVODNJE AVTOMOBILOV

Ker so v Zavodu delali tudi delavci, ki so že pred vojno opravljali popravila avtomobilov, se je pojavila ideja, da se Zavodi preorientirajo na proizvodnjo avtomobilov. Referendum je leta 1953 odločil, da se bodo v Kragujevcu delala potniška in tovorna vozila. Pristopili so k rekonstrukciji stare tovarne in takoj se je začela proizvodnja vozila tipa »Wilys«. Naslednje leto (1954) je bila podpisana pogodba s Fiatom o proizvodnji nekaterih tipov potniških avtomobilov.
Popularni »fičo« se je prvič pojavil leta 1955. V tem letu so proizvedli skupaj 1044 vozil. Leta 1960 so prvič naredili čez 10.000 vozil, 1963 preko 20.000, v letu 1969 pa bi moralo biti narejenih 68.000 avtomobilov. Skupno je bilo v lanskem letu proizvedeno nekaj manj kot 350.000 motornih vozil.

Kakor se pričakuje, bo »Crvena zastava« v letu 1970 dala na tržišče okoli 100 tisoč vozil. V proizvodnji avtomobilov sodeluje okoli 60 kooperantov ali skupno s Kragujevcem 50 tisoč delavcev.

V svoji sestavi imajo Zavodi danes 10 tovarn. Naslednje leto se bo na tržišču pojavilo novo vozilo in leta 1973 bo proizvodnja dosegla številko 200.000 avtomobilov raznih tipov, v skupni vrednosti okoli 500 milijard starih dinarjev.

Vir: Glas Saturnusa, 1970

  Nazaj na seznam  

OB 90. OBLETNICI SO POVEDALI

 

PREBERITE ŠE

 

Govorci na jubilejnem dogodku

govor dr. Danilo Türk »
govor Christof Droste »

govor Franz Josef Klegraf »


Video ob 90. obletnici Saturnusa


Obdobje napredka in uspehov
Obisk mladincev iz SSSR
V mesecu septembru nas je obiskala skupina mladincev in mladink iz mesta ORLOVA iz SZ. Imeli so željo spoznati našo deželo in navezati tesnejše st...
Solidarnost naših mater ...
V začetku leta smo se na prošnjo jugoslovanskega in slovenskega koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam imperialistične agresije v Vietnamu brez ...
AY-241 žarometi za osebn ...
Znano je, da Tomos — tovarna motornih vozli Koper in delniška družba Citroen iz Pariza že več let sodelujeta. Tomos pri tem sodelovanju kupu...
Avto relly
Svetovno znani švicarski voznik formule 1 Clay Ragazzoni, zmagovalec Velike nagrade Brazilije in član ekipe Ferrari, je vozil športno izvedbo Zasta...
Dan samoupravljavcev
Letošnji »Dan samoupravljavcev« smo tudi Saturnuža-ni proslavili. Ni bilo velike proslave, ne prostega dneva ali podobnih prazničnih zn...
Izostanki zaradi bolezni
Strokovna služba skupnosti zdravstvenega zavarovanja — skupina za statistiko, je izdelala pregled izgubljenih dni zaradi začasne zadržanosti ...
Pravi rally
Sodeč po izjavah udeležencev četrte letošnje preizkušnje za državno prvenstvo »Loka rally 77« — tudi tistih, ki so iz kakršni...
Obisk mladincev iz SSSR
V mesecu septembru nas je obiskala skupina mladincev in mladink iz mesta ORLOVA iz SZ. Imeli so željo spoznati našo deželo in navezati tesnejše st...

SATURNUS SKOZI ČAS

PUBLIKACIJE

FOTOGALERIJE

ZGODILO SE JE