Od privatizacije do globalnega kompetenčnega centra

Tako kot številna slovenska podjetja se je tudi Saturnus v devetdesetih letih znašel pred procesom privatizacije in vprašanjem, kako jo izpeljati na čim manj boleč način. Odločili so se, da takratno delovno organizacijo, ki je bila organizacijsko sestavljena iz treh proizvodnih TOZD-ov in skupnih služb, preoblikujejo v tri delniške družbe v družbeni lasti, in sicer Saturnus Avtooprema, d. d., Saturnus Embalaža, d. d., Saturnus Orodjarna in vzdrževanje, d. d., te pa so ustanovile Poslovni sistem Saturnus, d. o. o. Po zakonu o denacionalizaciji je družina Čeč kot zadnja večinska lastnica Saturnusa pred drugo svetovno vojno dobila vrnjen večinski delež v podjetju Saturnus Embalaža, d. d., tako da je ta družba samostojno nadaljevala svojo poslovno pot. Orodjarna se je soočala s precejšnjimi težavami, zato so se v Avtoopremi odločili, da jo kupijo, sanirajo in nato leta 2000 odprodajo.

 

Prvi poskus privatizacije je bil neuspešen

 

Za podjetje Saturnus Avtooprema, d. d., v katerem so takrat izdelovali vse vrste žarometov, svetilk in odsevnikov za osebne avtomobile, tovornjake in druga prevozna sredstva, je bila izguba nekdanjega jugoslovanskega trga zelo trda preizkušnja. Skoraj čez noč so namreč izgubili nekdanje kupce v razpadli SFRJ, od Crvene zastave, FAPa in Tasa do slovenskih tovarn, kot so mariborski TAM, koprski Tomos, IMV – Prikolice in še kdo. Kljub številnim težavam so se začeli počasi, a vztrajno spet postavljati na noge. Takratno vodstvo z glavnim direktorjem Danielom Gambergerjem se je zavedalo, da bo za družbo najbolje, da se čim prej povežejo s tujim strateškim partnerjem. Za iskanje tega so se odločili, ker je postajala Avtooprema v primerjavi z velikimi svetovnimi proizvajalci avtomobilske opreme, ki so se med seboj vse bolj združevali, razvojno, produkcijsko in kapitalsko prešibek samostojni dobavitelj v avtomobilski industriji. Avtomobilski izdelovalci so namreč takrat na svoje dobavitelje vse bolj prenašali tudi razvoj avtomobilskih delov oziroma celotnih avtomobilskih sklopov.

 

Stekli so pogovori in skrbni pregledi celotnega Saturnusa s strani velikih avtomobilskih koncernov, kot so Renault, BMW ter VW. Vsi napori za nadaljnje sodelovanje s temi koncerni so se končali neuspešno. Renaultu nikakor ni bila jasna tedanja lastniška struktura, BMW pa je opozoril na takrat resnično precej skromen razvojni potencial Saturnusa. Kot se je izkazalo pozneje, jim je VW zelo modro svetoval, naj se povežejo z najpomembnejšim dobaviteljem svetlobne opreme, nemško družbo Hella KGaA Hueck & Co. (Hella). V prvi fazi pogovorov Hella ni pokazala velikega interesa za strateško in lastniško povezavo s Saturnusom. Se je pa takrat vendarle, skozi projekt izdelave žarometa za VW golf tretje generacije, začelo skupno poslovno sodelovanje Helle in Saturnusa. VW pa je za Saturnus naredil še nekaj pozitivnih poslovnih potez. Zaupali so jim tudi razvoj tablične svetilke za ta model. Razvojniki v Saturnusu so svoje delo opravili več kot odlično. Uporabili so najboljšo tehnologijo, kar je v kombinaciji z visoko kakovostjo in dovolj nizko ceno pripeljalo do tega, da so pri VW-ju unificirali to tablično svetilko za vse svoje modele.



Saturnus Avtooprema, d. d., je aprila 1994 dobila mednarodni certifikat ISO 9001, dokument, s katerim so tujemu kupcu lahko potrdili, da so njihovi izdelki razviti in izdelani na podlagi standarda na visoki kakovostni ravni.
  Prva faza pogovorov z multinacionalko Hello, eno vodilnih svetovnih proizvajalcev svetlobne opreme za avtomobile in dolgoletno poslovno partnerico Avtoopreme, so potekali v letih 1992 in 1993, ko je imela Avtooprema približno 520 zaposlenih. Možnost prodaje tujim partnerjem je propadla, saj je bila ponujena cena s strani Helle po mnenju takratnega Sklada za razvoj, ki je bil posrednik pri prodaji, prenizka.

 

Saturnus Atooprema je leto 1994 končala s pozitivnim poslovnim rezultatom in dobičkom približno 500,000 nemških mark, kar je bilo za podjetje velik uspeh, saj so morali, da so obdržali posle z nemškim Volkswagnom, korenito znižati cene izdelkov in racionalizirati poslovanje. Podjetje Saturnus Avtooprema se je postopno vse bolj razvijalo tudi v samostojnega razvijalca posameznih izdelkov (do takrat je bilo namreč predvsem razvijalec tehnoloških procesov in tehnologij). Izkušnje na tem področju so pridobivali z razvojem meglenk za Volkswagnovi transportni vozili.
 

Hella je postala večinski lastnik Saturnus Avtooprema

 

Novo težko obdobje za Avtoopremo je nastopilo v drugi polovici leta 1995, ko so upadla naročila za žaromet za VW golf druge generacije. Proizvodnja tega žarometa je za Saturnus predstavljala približno 50 odstotkov proizvodnje. Zaradi manjšega obsega naročil so v podjetju Saturnus Avtooprema zato skrajšali delovni teden na 36 ur. Tudi to je bil razlog, da so se v Avtoopremi odločili, da še enkrat poskusijo poiskati strateškega partnerja.

 

V drugem delu iskanja se je na ponudbo za nakup podjetja pozitivno odzvala tudi Hella. Družba iz nemškega Lippstadta je v pismu o nameri med drugim izrazila željo, da v skupno podjetje vloži nekaj svežega kapitala in sčasoma postane večinski lastnik podjetja Saturnus Avtooprema. Želje in pričakovanja Avtoopreme so bila, da bi strateški partner poleg svežega kapitala podjetju zagotovil tudi lažji dostop do tujih trgov, hitrejši razvoj in s tem seveda tudi več delovnih mest.

 

Dolgotrajna pogajanja s Hello so bila uspešna, tako da je aprila 1997 koncern iz Lippstadta postal večinski lastnik podjetja Saturnus Avtooprema. Proces lastninjenja je potekal postopno. Z nakupom deleža, namenjenega strateškemu partnerju, ter deležev pidov, kapitalskega in odškodninskega sklada, je postala Hella z 51 odstotki večinska lastnica družbe. Takrat je bilo v Helli skupaj zaposlenih 18,000 delavcev, imeli so podjetja v 150 državah sveta, njen letni promet pa je leta 1996 dosegel skoraj tri milijarde mark. V Saturnusu je bilo takrat 520 zaposlenih, ki so leta 1996 ustvarili 70.000 mark prometa na zaposlenega, povprečje v Helli je takrat znašalo 206.000 mark.

 

Hella je že do konca leta 1997 vložila 15 milijonov mark v najnovejše tehnološke postopke in strojno opremo za izdelavo žarometov za novo vozilo opel astra, v Avtoopremi pa so usvojili tudi proizvodnjo žarometov za novo vozilo fiat multipla in svetlobne opreme za zadnji del Ivecovega tovornjaka S-2000. To je bila poleg proizvodnje svetlobnih teles za koncern VW/Audi, BMW, Renault, Peugeot in druge izdelovalce vozil tudi v prihodnje hrbtenica poslovanja novega podjetja.

   
Februarja 1998 so namenu predali nov proizvodni obrat za izdelavo žarometov za novo vozilo opel astra. Obrat, ki je uporabljal najsodobnejšo tehnologijo, je bil vreden 15 milijonov mark in je odprl 82 novih delovnih mest.   Na fotografiji so od leve proti desni: predsednik koncerna Hella KGaA Hueck & Co. dr. Jürgen Behrend, generalni direktor podjetja Saturnus Avtooprema, Andrej Lazar, slavnostni gost, predsednik Slovenije Milan Kučan, ki je prerezal trak in tako uradno zagnal novo proizvodnjo, in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk. Proizvodnja žarometov za opel astro v novem obratu naj bi po besedah takratnega generalnega direktorja Andreja Lazarja tekla pet let, vsako leto pa naj bi z žarometi opremili približno 260.000 avtomobilov.

 

V avtomobilski industriji izzivov ne zmanjka

 

Avtomobilska industrija se je na prehodu v novo tisočletje znašla pred novimi izzivi. Poleg splošne gospodarske recesije v svetu se je morala soočiti tudi z globalizacijo in nižanjem števila dobaviteljev avtomobilskih tovarn. V devetdesetih letih se je število avtomobilskih dobaviteljev zmanjšalo za približno 40 odstotkov, število samostojnih avtomobilskih znamk pa od 25 v letu 1990 na 14 v letu 2001. Konjunkturna nihanja so občutili vsi, a so imeli takrat v podjetju Saturnus Avtooprema takšno strukturo kupcev, da jim prodaja ni upadala, konec leta 2002 so jo celo povečevali. Zagotovo je k temu pripomogel tudi njihov status sistemskega dobavitelja. Kot sistemski dobavitelj so morali izpolnjevati tri pogoje, in sicer: biti so morali dovolj močni, da so lahko fizično sledili avtomobilski industriji kjer koli, zadostiti so morali visokim standardom kakovosti in biti tako razvojno sposobni, da so lahko iz generacije v generacijo ponudili novosti. Takrat je bilo v svetu na voljo približno 40 odstotkov več proizvodnih zmogljivosti, kot jih je svetovna avtomobilska industrija potrebovala, kar je pomenilo nadaljnje zapiranje tovarn avtomobilskih dobaviteljev

 

Po strateški povezavi s Hello se je proizvodnja svetlobne opreme v podjetju Saturnus Avtooprema začela strmo dvigovati, saj se je prodaja v vrednosti 18 milijonov evrov iz leta 1997 v letu 2003 povečala na 72 milijonov evrov. V tem obdobju se je povečalo tudi število zaposlenih, in sicer od 520 na 850. Velik poudarek pa je bil na razvojni dejavnosti, saj je leta 2004 kar deset odstotkov zaposlenih delalo na razvoju novih tehnologij in izdelkov, za kar so namenili pet odstotkov bruto letne realizacije. Prav zato so postali tudi edini odgovorni za razvoj in proizvodnjo meglenk za vse avtomobilske tovarne, ki jih oskrbuje Hella.

 

Junija 2004 je Saturnus Avtooprema začela poslovati pod novim imenom – Hella Lux Slovenija, d. o. o. Tega leta je namreč Hella postala edini lastnik, z novim imenom pa so želeli Saturnus Avtoopremo še tesneje vključiti v družino Hellinih podjetij po svetu in tako doseči večjo prepoznavnost na tujih trgih. Poleg imena je podjetje spremenilo tudi svoj status in se iz delniške družbe preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo. V tem letu je Saturnus Avtooprema izdelala že več kot sedem milijonov kosov svetlobne opreme za motorna vozila.

 

Leta 2005 je bilo že povsem jasno, da se je odločitev o povezavi s tujim partnerjem dobro obrestovala. Od leta 1997 se je promet povečal z 18 na 90 milijonov evrov, število zaposlenih pa se je skoraj podvojilo. Avtomobilska industrija je imela leta 2005 v svetu le sedem koncernov. Veliko samostojnih tovarn ni preživelo. Glavni kupci žarometov, ki so jih izdelali v Hella Lux Slovenija, so bili vrednostno General Motors, natančneje Opel in Fiat. Druga velika skupina je bila VW-Audi, tretji pa Renault.

 

Junija 2008 se je družba spet preimenovala, tokrat v Hella Saturnus Slovenija, d. o. o. Blagovna znamka Saturnus in njena dolgoletna tradicija sta bili še vedno prepoznavni doma in v tujini, predvsem na območju drugih držav nekdanje Jugoslavije. V tem obdobju so v Hellinem podjetju v Sloveniji izvozili kar 95 odstotkov proizvodnje. K temu je pripomogel tudi nov obrat za proizvodnjo plastičnih leč za žaromete in meglenke, vreden deset milijonov evrov, ki so ga odprli decembra 2007. Pred implementiranjem nove tehnologije so plastične leče kupovali v Nemčiji in na Češkem, nato pa jih ceneje in kakovostnejše izdelovali sami. To je pripomoglo k še večji konkurenčnosti in rasti podjetja. Skupaj s to naložbo je podjetje pridobilo tri nove velikoserijske projekte žarometov (GM insignia, nissan qushqai, VW golf VI), pa tudi projekt lamborghini gallardo v LED-izvedbi in šest novih projektov meglenk za vozila VW, BMW, Audi.  
Decembra 2007 so v Helli Lux Slovenija odprli nov obrat za proizvodnjo plastičnih leč za žaromete in meglenke, vreden deset milijonov evrov. Na fotografiji z leve proti desni so: predsednik koncerna HELLA KGaA Hoeck & Co. dr. Jürgen Behrend, predsednik vlade Janez Janša, član nadzornega sveta Saturnusa Werner Lenke in generalni direktor Helle Lux Slovenija Andrej Lazar.
V začetku leta 2008 je prevzel mesto generalnega direktorja podjetja Nemec Christof Droste, ki je bil pred tem krizni direktor Helline tovarne za proizvodnjo svetlobne opreme na Kitajskem, od avgusta leta 2003 do odhoda na Kitajsko pa je kot tehnični direktor v Helli Saturnus vodil razvojni in proizvodni sektor.

Sredi leta 2008 so v Severni Ameriki in Evropi zabeležili v povprečju 16-odstotni padec prodaje novih avtomobilov. Revoz, največji slovenski avtomobilski proizvajalec, se je novembra tega leta moral prilagoditi z zmanjšanjem proizvodnje, posledice recesije pa so v naslednjih letih občutili skoraj vsi slovenski dobavitelji v avtomobilski industriji. Hella Saturnus Slovenija pod Drostejevo taktirko do konca leta leta 2010 ni čutila večjih recesijskih učinkov, saj so njihovi prihodki od leta 2008 do konca leta 2010 rasli z nekaj desetodstotno stopnjo.
 

 


Generalni direktor Hella Saturnus Slovenija Christof Droste in direktor družbe Opel Slovenija Borut Gazvoda, januarja 2008, ob predstavitvi avtomobila opel insignia na slovenskem trgu.

Z novimi naročili za izdelavo žarometov in meglenk za velikoserijske avtomobile je družba v zadnjih dveh letih in pol do sredine leta 2011 zaposlila skoraj 800 dodatnih delavcev. V poslovnem letu 2010/2011, ki se je končalo konec maja 2011, je ustvarila 251 milijonov evrov prihodkov in nekaj več kot 21 milijonov evrov dobička. Danes je Hella Saturnus Slovenija, ki ima 1.900 zaposlenih, od tega 130 vrhunskih strokovnjakov s področja strojništva in elektrotehnike, eden največjih slovenskih izvoznikov, saj izvozi kar 95 odstotkov svojih izdelkov. Podjetje tudi v prihodnje ostaja družbeno odgovorno, hkrati pa ambiciozno, odprto za spremembe, razvojno ter globalno naravnano z motom »Best in Class«.

 

Razvoj in proizvodnja svetlobne opreme za priznane avtomobilske znamke


Hella Saturnus Slovenija je danes eden največjih slovenskih izvoznikov, ki svoje več kot 60-letne izkušnje v razvoju in proizvodnji svetlobne avtomobilske opreme v Sloveniji, uspešno združuje s številnimi priznanimi avtomobilskimi blagovnimi znamkami.

Največ svojega prihodka ustvarijo z izvozom v druge države evropske unije. Svoje izdelke in storitve izvažajo tudi v azijske in južnoameriške države, kot so Kitajska, Brazilija in Mehika. Največji domači kupec žarometov Hella Saturnus Slovenija je edina slovenska avtomobilska tovarna, novomeški Revoz. Na 67.000 kvadratnih metnih površin, od tega je 30.300 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov in skladišč, proizvedejo 3,3 milijona žarometov in 8 milijonov meglenk letno. Dve tretjini celotne proizvodnje predstavlja svetlobna oprema za skupini General Motors in Volkswagen-Audi, tretji največji kupec je Renault-Nissan, šestino celotne proizvodnje izdelajo za druge priznane svetovne avtomobilske proizvajalce kot so BMW, Ford, Toyota...



  Od leta 2008, ko je mesto generalnega direktorja prevzel Christof Droste, so prihodki Helle Saturnus Slovenija rasli z nekaj desetodstotno stopnjo na letni ravni. Iz 92 milijonov evrov v letu 2007 so do zaključka finančnega leta 2010/11 zrasli na 251 milijonov evrov. Tudi število zaposlenih se je v tem obdobju skoraj podvojilo. Danes ima Hella Saturnus Slovenija približno 1.900 zaposlenih. Na fotografiji sta generalni direktor Hella Saturnus Slovenija Christof Droste in drugi človek Renaulta Patrick Pélata leta 2009.

 

Poleg inovativnih izdelkov družbo Hella Saturnus Slovenija odlikujejo tudi učinkoviti delovni postopki ter storitve.

V Helli Saturnus Slovenija tako razvijajo in izdelujejo vrsto visokokakovostnih izdelkov svetlobne opreme za avtomobile, kot so žarometi, žarometi za meglo, dnevne svetilke ter eno- in večfunkcijske svetilke. Poleg inovativnih izdelkov jih odlikujejo tudi delovni postopki ter storitve, s katerimi ohranjajo izredno konkurenčen položaj znotraj Helle. Bogate mednarodne poslovne izkušnje, dobro izobraženi, lojalni in usposobljeni zaposleni, odgovorna in ambiciozna vodstvena ekipa je z rezultati prepričala koncern, da je pred leti Helli Saturnus Slovenija zaupala vlogo kompetenčnega centra za dodatne žaromete. Slovensko družbo podpira pri nadaljnji rasti, vlaganjih v razvojne zmogljivosti in nove tehnologije in s tem krepi njeno konkurenčnost.

 

Sedem vrednot družbe Hella


V Helli Saturnus Slovenija se zavedajo, da bodo zastavljene cilje lažje dosegli, če bodo živeli v skladu z vrednotami, ki so zajete v principu »Sedmih vrednot Helle«

 

 


  Člani kolegija Hella Saturnus Slovenija ob vsakoletnem obisku predsednika uprave koncerna Hella Dr. Rolfa Breidenbacha in vodje operativne odličnosti koncerna Nils-Jörga Kranza (Na fotografiji od leve proti desni): Franc Facija, Drago Kasagič, Matej Štempelj, Lilijana Dolenc, Marjan Brezarič, Indira Flis, Janez Metelko, Boštjan Furlan, Tjaša Cetinski, Christof Droste, dr. Rolf Breidenbach, Nils-Jörg Kranz, dr. Tomaz Jurejevčič, Nikolaj Jerič.


Od letališča, prek ulice do dnevne sobe

 

Podjetje Hella Saturnus Slovenija danes ni poznano le na področju avtomobilskih svetil, temveč svoje znanje upravljanja in oblikovanja svetlobe uporablja tudi na drugih področjih. V Helli so že dodobra osvojili tehnologijo LED-svetil, ki jo je mogoče uporabiti na številnih še tako zahtevnih področjih. Eno najpomembnejših je vsekakor javna razsvetljava. Novo Hellino LED-razsvetljavo Eco StreetLine odlikuje modularni dizajn, ki je prilagojen prihodnosti – z vsako zamenjavo LED-modula z vgrajeno novo tehnologijo se namreč javna svetilka samodejno nadgrajuje. Poleg visokega izkoristka električne energije dvofazni priključek omogoča dodatne prihranke energije, ki v primerjavi s staro tehnologijo znašajo tudi do 70 odstotkov. Možnost izbire usmeritve svetlobe omogoča različne možnosti osvetljevanja in učinkovito razsvetljavo na cestah, parkiriščih in prehodih za pešce.

Kakovostna razsvetljava je zelo pomembna tudi v bivanjskih in delovnih prostorih. Ljudje v svojih domovih, na delovnih mestih in v javnih prostorih zahtevamo vse več uporabniku in okolju prijazne in energijsko varčne svetlobe. Preproste stropne luči zato niso dovolj. Hella nudi vrsto sistemov razsvetljevanja notranjih prostorov z ambientalno svetlobo različnih jakosti in s popolnim nadzorom s strani uporabnika. Hella ima v svojem programu tudi vrsto svetil za prostore, ki imajo posebne standarde glede higienskih standardov svetlobnih virov, denimo hladilnice, avtopralnice ... Hella Saturnus Slovenija v okviru ekipe razvijalcev svetil z LED tehnologijo načrtuje tudi razvoj Helline linije uličnih in industrijskih svetil, ki jih bo odlikovala natančna reprodukcija svetlobe ter visoka energijska učinkovitost. S svojim programom si prizadeva ustreči najzahtevnejšim uporabnikom v javnem ali zasebnem sektorju in razvijati trajnostne rešitve z uporabo novih tehnologij, ki pomagajo zvišati kakovost življenja in urbanih ekosistemov.


Novo Hellino LED-razsvetljavo Eco StreetLine odlikuje modularni dizajn, prilagojen prihodnosti.
 

Hella svoje znanje na področju LEDtehnologije uporablja tudi za izdelavo inovativnih talnih svetil za letališča, ki pilotom letal ponujajo vse ključne informacije ob vzletu in pristanku. Poleg znatnih prihrankov energije ta oblika razsvetljave znižuje tudi ogljične izpuste (do 85 odstotkov) in tako skrbi za kar se da ekološko osvetlitev. LED-svetlobni moduli imajo 12-letno življenjsko dobo ter 20-letno servisno dobo in tako znatno znižajo stroške vzdrževanja in servisiranja.

OB 90. OBLETNICI SO POVEDALI

 

PREBERITE ŠE

 

Govorci na jubilejnem dogodku

govor dr. Danilo Türk »
govor Christof Droste »

govor Franz Josef Klegraf »


Video ob 90. obletnici Saturnusa


Obdobje napredka in uspehov
Obisk mladincev iz SSSR
V mesecu septembru nas je obiskala skupina mladincev in mladink iz mesta ORLOVA iz SZ. Imeli so željo spoznati našo deželo in navezati tesnejše st...
Solidarnost naših mater ...
V začetku leta smo se na prošnjo jugoslovanskega in slovenskega koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam imperialistične agresije v Vietnamu brez ...
AY-241 žarometi za osebn ...
Znano je, da Tomos — tovarna motornih vozli Koper in delniška družba Citroen iz Pariza že več let sodelujeta. Tomos pri tem sodelovanju kupu...
Avto relly
Svetovno znani švicarski voznik formule 1 Clay Ragazzoni, zmagovalec Velike nagrade Brazilije in član ekipe Ferrari, je vozil športno izvedbo Zasta...
Dan samoupravljavcev
Letošnji »Dan samoupravljavcev« smo tudi Saturnuža-ni proslavili. Ni bilo velike proslave, ne prostega dneva ali podobnih prazničnih zn...
Izostanki zaradi bolezni
Strokovna služba skupnosti zdravstvenega zavarovanja — skupina za statistiko, je izdelala pregled izgubljenih dni zaradi začasne zadržanosti ...
Pravi rally
Sodeč po izjavah udeležencev četrte letošnje preizkušnje za državno prvenstvo »Loka rally 77« — tudi tistih, ki so iz kakršni...
Obisk mladincev iz SSSR
V mesecu septembru nas je obiskala skupina mladincev in mladink iz mesta ORLOVA iz SZ. Imeli so željo spoznati našo deželo in navezati tesnejše st...

SATURNUS SKOZI ČAS

PUBLIKACIJE

FOTOGALERIJE

ZGODILO SE JE