Videti in biti viden

Zgodovina avtomobilskih luči je seveda tesno povezana z zgodovino avtomobilov. Prve avtomobilske luči so sicer za osvetljevanje okolice – tako kot kočije – uporabljale sveče, a njihova vloga, označena s sloganom 'videti in biti viden', se ni spremenila do današnjih dni. Je pa zato skokovit tehnološki napredek v zadnjem stoletju poskrbel za povsem drugačno dojemanje avtomobilskih svetil. Te danes tako nimajo le varnostne vloge, temveč tudi pomembno vplivajo na dizajn vozila.

 

Elektrika v avtomobilih in z njo električna avtomobilska luč je zasvetila leta 1913. Podjetje Bosch je tedaj predstavilo sistem, poimenovan Bosch-Licht, ki so ga sestavljali žaromet, baterija, dinamo in regulator. Kljub relativno velikemu zanimanju za Boschevo luč pa so do konca prve svetovne vojne avtomobili še vedno uporabljali tudi petrolejke ali karbidne luči. A že v naslednjem desetletju je nastopila popolna uveljavitev električnih avtomobilskih luči. Žarometi tistega časa so imeli prepoznavno obliko, bili so okrogli in vgrajeni v stožčasto ohišje.

Hitro so se razvijali tudi drugi gradniki luči. Že leta 1924 je izdelovalec avtomobilskih žarnic Osram izdelal žarnico z dvojno funkcijo. T. i. Bilux žarnica je v sebi združevala tako dolgo kot kratko luč. Do takrat so imeli namreč avtomobili ločena žarometa za dolgo in kratko luč.
 

Družba Saturnus je svoj prvi žaromet, TAM Pionir, predstavila leta 1949.

 

Sredi tridesetih let 20. stoletja je sledil nov preskok. Proizvajalci avtomobilov so začeli integrirati žaromete v samo karoserijo avtomobila (prvi primerek je bila opel olympia iz leta 1935), s tem pa stopili na pot, ki smo ji priča še danes. V naslednjem stoletju je namreč avtomobilski žaromet postajal vse pomembnejši oblikovni element avtomobila. Ameriški proizvajalci so (prav tako leta 1935) izumili t. i. zaklopno luč, ki jo prepoznamo po tem, da je ob neuporabi (torej podnevi) očem skrita bodisi v blatniku ali pokrovu motorja, iz katerega se ob vklopu dvigne. Med prvimi avtomobili s takšno rešitvijo je bil ameriški cord 810/812, kot rečeno, pa so jo dolga desetletja uporabljali ameriški in tudi japonski izdelovalci avtomobilov in se je ohranila skoraj do današnjih dni. Chevrolet je denimo pri svojem športnem modelu corvette šele leta 2005 vpeljal 'vidne' žaromete. Trideseta leta 20. stoletja so bila tudi odskočna deska za družbo Hella, ki je leta 1936 s svojimi žarometi najprej opremila Volkswagnove prototipe legendarnega hrošča.
Tudi med meglenkami so sprva prevladovale okrogle oblike, ki so jih šele sredi sedemdesetih let 20. stoletja začele nadomeščati pravokotne. Na fotografiji sta (levo) halogenski žaromet za meglo iz Saturnusa iz leta 1974 in halogenski daljinski žaromet za meglo iz Saturnusa iz leta 1976 (desno).  

 

Okrogla oblika avtomobilskih žarometov je vladala avtomobilski industriji več kot pol stoletja, saj so se prvi avtomobili s pravokotno ali z elipsasto oblikovanimi žarometi pojavili šele v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Med bolj prepoznavnimi modeli s takšnimi žarometi so bili ford taunus 17 M, citroën ami 6, opel rekord in NSU-jeva modela RO 80 ter prinz 1000. Ameriška avtomobilska industrija, ki že od začetkov stavi na velika vozila, je svojo razkošnost uveljavljala tudi na področju žarometov. Uporaba dvojnih žarometov, kar pomeni, da na prednji maski najdemo štiri žaromete, po dva za kratke in dva za dolge luči, je postala stalnica pri skoraj vseh ameriških modelih sedemdesetih let. Takšen slog postavitve žarometov je bil očitno všeč tudi Italijanom, saj sta bogastvo žarometov na prednji maski izkazovala tudi fiat 1300 ter lancia flavia. Nemški oblikovalci so ubrali drugačno pot. Mercedes-Benz je leta 1959 na modelu razreda S vpeljal znamenite navpično oblikovane žaromete, ki so bili pravi oblikovalski hit. Sedemdeseta leta so postregla tudi z menjavo žarnic, Hella je bila prvi proizvajalec halogenskih žarometov, ki je prejel dovoljenje za vgradnjo žarnic tipa H4 v svoje žaromete.

Pravo oblikovno poslastico so na prehodu v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja pripravili pri Citroënu. Njihov model SM iz leta 1970 je bil pravi inženirski dosežek, kar je bilo lepo vidno tudi pri delu oblikovalcev. Ti so pred žarometa postavili prozorno steklo, ki je dalo vozilu prav poseben videz. Z razvojem novih tehnologij za izdelavo žarometov – Citroënove 'žabe' so že pred več kot štiridesetimi leti svetile v ovinek – so oblikovalci dobili večjo svobodo pri oblikovanju sprednjega dela avtomobila. Hella je serijsko proizvodnjo žarometov, ki svetijo v ovinek, začela leta 2003.

 

Za novo prelomnico v svetu avtomobilskih žarometov bi lahko označili leto 1988, ko so avtomobilski izdelovalci začeli uvajati prozorno steklo na žarometih. Razpršitev svetlobe so dosegli v samem reflektorju, s tem pa šipa pred žarometom ni imela več vidne strukture, temveč je bila povsem prozorna. Istega leta je Hella razvila računalniško krmiljen snop svetlobe. Nova tehnologija je položaj reflektorjev krmilila s pomočjo računalnika, s čimer je odpadla zahteva po optičnih profilih v leči žarometa. V naslednjem desetletju so proizvajalci žarometov zamenjali zaščitno prozorno steklo s posebej razvito prozorno plastiko, ki je odporna proti udarcem in jo je mogoče različno oblikovati. Sodobni žarometi so tako skoraj v celoti izdelani iz plastičnih materialov, kovin, uporabljenih predvsem za električne vodnike, je le še za vzorec.

 

   

Hella je žaromete s ksenonsko tehnologijo začela izdelovati leta 1992, najprej pa so jih vgrajevali v avtomobile proizvajalca Mercedes-Benz. Na fotografiji je ksenonski žaromet, ki ga je Hella Saturnus Slovenija razvila za maserati quattroporte.

 
Naslednji razvojni korak je bil povezan s tehnično rešitvijo, poimenovano lečni žaromet. Postavitev leče pred žaromet pomaga pri usmerjanju svetlobnega snopa, ki so ga zahtevale tehnologije ksenonskih svetil. Ksenonske in biksenonske luči ter žarometi so oblikovalcem omogočili več ustvarjalnosti, saj so žarometi lahko postali vse manjših dimenzij, čeprav velike površine sodobnih avtomobilov zaradi skladnosti zunanje podobe 'zahtevajo' vse večja svetlobna telesa. Prva generacija Hellinih ksenonskih žarometov je doživela serijsko proizvodnjo že leta 1992, biksenonske žaromete pa je Hella začela izdelovati leta 1999.

 


LED-žarometi so zadnji modni krik. Najdemo ji predvsem na vozilih višjega cenovnega razreda. Na fotografiji žaromet, ki ga je Hella Saturnus Slovenija razvila za lamborghini gallardo.
  Tehnološki napredek ne pozna meja, zahteve po visoki svetilnosti in nizki porabi pa so pripeljale do uporabe sijalk, sestavljenih iz diod LED. Na prehodu v novo tisočletje so avtomobilski proizvajalci začeli uporabljati tehnologijo LED najprej pri izdelavi tretje zavorne luči, nato pa se je preselila še v glavne zadnje luči. V nekaj letih so se LED-sijalke preselile tudi v sprednji del vozil, zaupana jim je bila vloga dnevnih luči. Med prvimi so jih začeli uporabljati Audijevi oblikovalci, ki so z njihovim oblikovanjem avtomobilom podarili zelo značilen videz. Tako danes Audijeve in druge avtomobile po obliki dnevnih luči spoznamo tudi v temi, ti 'oblikovalski' žarometi pa so izdelani v Hellinih tovarnah.

Danes smo znova na prelomnici, saj tehnologija LED vstopa v glavne žaromete. Svetilnost teh teles je visoka, možnost
usmerjanja svetlobe odlična in natančna. Za nameček tehnologija tudi oblikovalcem omogoča veliko svobode pri ustvarjanju podob in še večjo kreativno svobodo pri oblikovanju celotnega vozila. Med prvimi proizvajalci na svetu je žaromete LED ponudil Audi, in sicer za svoj model R8, prav tako pa je družba Hella leta 2008 razvila in ustvarila LED-žaromete za Cadillacov model escalade platinum.

OB 90. OBLETNICI SO POVEDALI

 

PREBERITE ŠE

 

Govorci na jubilejnem dogodku

govor dr. Danilo Türk »
govor Christof Droste »

govor Franz Josef Klegraf »


Video ob 90. obletnici Saturnusa


Obdobje napredka in uspehov
Obisk mladincev iz SSSR
V mesecu septembru nas je obiskala skupina mladincev in mladink iz mesta ORLOVA iz SZ. Imeli so željo spoznati našo deželo in navezati tesnejše st...
Solidarnost naših mater ...
V začetku leta smo se na prošnjo jugoslovanskega in slovenskega koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam imperialistične agresije v Vietnamu brez ...
AY-241 žarometi za osebn ...
Znano je, da Tomos — tovarna motornih vozli Koper in delniška družba Citroen iz Pariza že več let sodelujeta. Tomos pri tem sodelovanju kupu...
Avto relly
Svetovno znani švicarski voznik formule 1 Clay Ragazzoni, zmagovalec Velike nagrade Brazilije in član ekipe Ferrari, je vozil športno izvedbo Zasta...
Dan samoupravljavcev
Letošnji »Dan samoupravljavcev« smo tudi Saturnuža-ni proslavili. Ni bilo velike proslave, ne prostega dneva ali podobnih prazničnih zn...
Izostanki zaradi bolezni
Strokovna služba skupnosti zdravstvenega zavarovanja — skupina za statistiko, je izdelala pregled izgubljenih dni zaradi začasne zadržanosti ...
Pravi rally
Sodeč po izjavah udeležencev četrte letošnje preizkušnje za državno prvenstvo »Loka rally 77« — tudi tistih, ki so iz kakršni...
Obisk mladincev iz SSSR
V mesecu septembru nas je obiskala skupina mladincev in mladink iz mesta ORLOVA iz SZ. Imeli so željo spoznati našo deželo in navezati tesnejše st...

SATURNUS SKOZI ČAS

PUBLIKACIJE

FOTOGALERIJE

ZGODILO SE JE